Rojstvo novih domovin

Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji Ob koncu druge svetovne vojne se je na obrobju velike zgodovine in neopazno za večino celine, ki si je po zmedenem času lizala rane, dogajal v tragedijo ovit čudež. Slovenski begunci so se maja 1945 v strahu pred novo komunistično oblastjo skupaj z begunci drugih narodnosti znašli v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji. A vendar so se, kljub negotovim razmeram in še posebej ob dejstvu, da je angleška taboriščna uprava 12.000 pripadnikov slovenskih domobrancev in civilistov vrnila v Jugoslavijo v smrt, zavedali, kaj je v tistem trenutku odločilno. Niso se prepustili malodušju in obupu. Že nekaj dni po odhodu iz domovine so v taborišču sredi polja ustanovili šolo; osnovnošolski in srednješolski otroci so lahko nadaljevali in zaključili šolanje. Nastali so prvi časopisi, sprva natipkani v nekaj izvodih na pisalnih strojih, prinesenih od doma. Vbegunskih taboriščih so delovali pevski zbori, gledališke družine, telovadna in športna društva. Zaživele in razmahnile so se tudi obrtne delavnice, kjer so kljub pomanjkanju orodja in materiala izdelovali skoraj vse; od življenjskih potrebščin do otroških igrač. Spočenjale so se nove domovine. Izšla v sozaložništvu z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK)