Kronosova žetev

Kronosova žetev je roman o koncu 16. stoletja, ko je v notranjeavstrijskih deželah, torej na območju današnjega slovenskega prostora, v polnem razmahu boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Bitke za prevlado se bijejo med oblastniki ter med oblastjo in ljudstvom, ki pozorno motri posameznike in jih prepoznava kot drugačne in sumljive. Roman Kronosova žetev, v katerem se razgibano prepletata zgodovina in fikcija, je slikovit portret renesanse – prežete s humanističnim obujanjem antike, z umetnostjo, znanstvenimi odkritji ter živahnimi filozofskimi in teološkimi razpravami, kot tudi razgrete zaradi spletk, obtožb krivoverstva, političnih izdajstev in grmad. Kronosova žetev je večna melodija o krvnikih, ki v imenu boga, posvetne oblasti ali skupnega dobrega na žrtvenike prinašajo grešne kozle, in izjemnih posameznikih, ki se zoperstavljajo množici, prevladujoči miselnosti in načinu življenja.