Dvigalo

Štiri tisoč let po tretji kataklizmi. Štiri tisoč let po uničenju sveta in skorajšnjem izginotju človeške vrste. Planet je neprepoznaven: morja so izginila, večina vegetacije je zoglenela v atomskem ognju in luna ne ozlašuje več nočnega neba. Kamnite pustinje, strupene žveplene puščave in neprehodna gorovja so gospodar zemeljskega površja. V štiritisočletnem boju za preživetje in v strahu pred ponovnim samouničenjem so se človeški geni izboljšali in nova človeška družba zaživi na področjih, bogatih z vodo. Pojma države in prisile sta izpuhtela v ognju konca sveta, strah je pregnal destruktivne vedenjske vzorce in gola evolucija je poskrbela za red in razvoj. Toda z zahoda se vali nov sovražnik. Tehnološko je napredovan in dovršen in domnevno nepremagljiv. Človeška vrsta, popolnoma nepripravljena in nevajena vojne, se ponovno znajde na pragu izumrtja. Kdo oziroma kaj je sovražnik? Ne zanima ga voda, njegovo pozornost pritegnejo ostanki starega sveta in človeški organi