Les Slovènes

V tem delu Darinka Kozinc pripoveduje zgodbo nekaterih mladih deklet, ki so leta 1937 odšla kot varuške, dojilje in hišne pomočnice – aleksandrinke – v Egipt. Njihova usoda je bila pogosto težka, nekatera so zašla na stranpota, nekatera pa imela srečo, obogatela in si za stalno uredila svoj položaj v družbi. Nemalo je bilo trpljenja, odpovedovanja in domotožja po Vipavski dolini, od koder je večina izmed njih odšla. V Aleksandriji jim je bil zatočišče Azil sv. Frančiška, ki so ga vodile šolske sestre, in so od domovine oddaljenim primorskim ženam nudile kanček zavetja in domačnosti. Tam so se zbirale ob nedeljah popoldne, se družile, tudi kaka ljubezen je vzklila, saj po začetku druge svetovne vojne in italijanski predaji je bilo v Egiptu veliko prekomorcev in drugih mladih primorskih fantov.

Zgodba, v kateri se prepletajo resnični dogodki in domišljija, prinaša novo pričevanje o življenju aleksandrink v Egiptu od tridesetih let prejšnjega stoletja do začetka petdesetih let, ko se je v afriški državi razširila revolucija, ki je prisilila v odstop kralja Faruka. Obdobje tuje, evropske prisotnosti v Egiptu se je tako končalo in končala se je tudi doba aleksandrink.