ALGORITEMSKE SLIKE

Tržaško knjižno središče Vas vljudno vabi v četrtek, 17. januarja 2019, ob 18. uri na srečanje z naslovom ALGORITEMSKE SLIKE. Predavanje in razstava.
Srečanje bosta oblikovala Matjaž Hmeljak in Bogdan Soban.

Avtor slike na levi: Bogdan Soban

O dogodku:

Matjaž Hmeljak in Bogdan Soban sta pred dnevi predstavila svoj ustvarjalni pristop k snovanju digitalnih grafik, katerih izbor je na ogled v prostorih Tržaškega knjižnega središča. Naslov razstave Algoritemske slike se sklicuje predvsem na medij, ki ga uporabljata pri digitalnem načrtovanju svojih, večinoma abstraktnih podob. Čeprav gre za printe, dajejo vtis slik ker je element barve močno prisoten, a tudi, ker ob papirju občasno izbirata kot podlago tudi platno.
Bogdan Soban je ob slikovni predstavitvi in stvarnem prikazu postopka obrazložil, katera so njegova tehnična izhodišča in kako razvija eksperimentalno oblikotvornost. Sam je namreč ustvaril več računalniških programov, ki samodejno generirajo inačice podob, ki jih umetnik s specifičnimi parametri ponuja v predelavo programu. Program, ki ga je poimenoval Creator, deluje na osnovi matematičnih parametrov, algoritmov in naključnih formul, ki nastajajo znotraj danih parametrov, sposoben je generirati kar 800 variant ene podobe. Od teh izbere Soban povprečno kakih 70, ki jih dodatno obdeluje, upoštevajoč osnovne možnosti, ki jih sicer dovoljuje tudi tradicionalno grajenje podob. (…)
Tovrstni način grajenja podob vodi Bogdana Sobana do naključnih rezultatov, ki se bistveno razlikujejo od tradicionalnih prav zaradi postopka samega. Medtem ko tradicionalni likovni ustvarjalec prisluhne med likovnim ustvarjanjem predvsem svojim notranjim, duhovnim ali emocionalnim vzgibom ter razvija specifično sporočilnost, vodi digitalni medij predvsem v eksperimentiranje tehnične plati. (…) Bogdan Soban je eksperimentiral tudi v smeri figuralike predvsem z vstavljanjem podob, ki so specifične za kraško krajino: program pa je nato samodejno sestavljal gmajne, doline, kamnite zidke, ruj in jih dodatno karakteriziral z izbrano paleto barv.
Matjaž Hmeljak se je uvodoma spomnil pred kratkim preminulega akademskega slikarja Edwarda Zajca, s katerim sta pionirsko začela z uporabo računalnika, da bi ustvarjala grafike, animacije, interaktivne programe. (…) Algoritem je Hmeljak opisal kot neke vrste recept za sliko. Posebej je poudaril, kako lahko ustvarjalec med samim delovanjem programa vpliva na spremembe in usmerja stroj, da nadaljuje z ustvarjanjem podobe na osnovi novih parametrov. Prvi poskusi so bili v črno-belem, kmalu pa so računalniki dovoljevali tudi uporabo bogate palete barv. (…) Prehajanje iz čistih grafičnih elementov v simbolične in v predelavo geometrijskih teles je nato delno opustil, da bi podobe gradil večplastno, v kombinaciji digitalnih fotografij in naknadnih posegov. Predvsem te, bolj figurativne podobe imajo nadrealistični pridih. Na razstavi v Tržaškem knjižnem središču vidimo pa najnovejše frame, prevzete iz animacij, ki prodirajo v bistvo oblik in prostorsko dimenzijo.
(…)

Jasna Merkù
(Iz Primorskega dnevnika, 23.01.2019)