KOCBEK, PAHOR, JANČAR IN UDBA ter JOVANKA IN UDBA

O dogodku:

(…) Knjigi je v petek v Tržaškem knjižnem središču predstavil avtor, »raziskovalec, niti ne poklicni zgodovinar«, kot ga je predstavil moderator Ivo Jevnikar, Igor Omerza. O pomenu teh raziskav je spregovoril nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. (…)

Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA je, tako Omerza, deloma sinteza že objavljenih daljših knjig in deloma analiza na novo obdelanega arhivskega gradiva. Vsaki izmed treh osebnosti je posvečeno poglavje, v katerem opiše avtor »obdelave« (udbovski termin za ukvarjanje z nekom) in zalezovanja, ki so jih bili deležni. Med tremi nedvomno izstopa Edvard Kocbek, saj velja za najbolj zasledovano osebo v zgodovini slovenske Udbe. (…) Dimitrij Rupel je spregovoril o pomenu Omerzovih raziskav. Tudi njegov komentar se je pretežno osredotočil na Kocbeka. Spomnil je, da je Kocbek med drugo svetovno vojno sodeloval v boju proti okupatorju in ta boj prepričano podpiral. Po vojni pa je polagoma postajal bolj in bolj kritičen do režima. Udba ga je dojemala kot nevarnega nasprotnika, ki bi lahko zamajal komunistično ureditev družbe.

Druga Omerzova knjiga, Jovanka in UDBA, pa se ukvarja z zadnjo Titovo soprogo ter odnosom Udbe do nje. To je Omerzova prva knjiga, za katero je raziskoval v neslovenskih arhivih, saj se gradivo v celoti nahaja v Beogradu. Iz predstavitve je izšel dokaj kritičen pogled bodisi na Udbo kot na Jovanko Broz, od katere naj bi Tito »enostavno zbežal«. Kar pa zadeva Udbo, v prvem obdobju so vohuni nadzorovali Titovo soprogo po njegovem naročilu. Sumil je namreč, da deluje ona pod vplivom kake tuje države. Po maršalovi smrti pa jo je Udba pozorno »spremljala«, ker naj bi novemu jugoslovanskemu vodstvu grozila z objavo nevarnih dokumentov. (…)

Jadran Vecchiet

(Iz Primorskega dnevnika, 25.01.2023)