SLOVENCI V SOSEDSTVU Pogovor z dr. Barbaro Riman

Center za evropske študije in Tržaško knjižno središče Vas vljudno vabita v torek, 19. marca 2019, ob 18. uri na srečanje SLOVENCI V SOSEDSTVU.
S predsednico krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman se bo pogovarjala Neva Zaghet.

O dogodku:

V torek, 19. marca 2019 je Center za evropske študije imel v gosteh predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman. Večer je priredil v sodelovanju s Tržaškim knjižnim središčem, kjer je tudi stekel izredno zanimiv pogovor v  vodstvu predsednice CEŠa Neve Zaghet.
Natanko pred dvema letoma so Slovenci na Hrvaškem dobili prvo znanstveno-raziskovalno ustanovo, ko so ob prisotnosti takratnega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca na Reki odprli prve prostore Inštituta za narodnostna vprašanja zunaj Slovenije. Vodja je postala Barbara Riman, ki  je leta 2011 doktorirala s temo Slovenci v Gorskem kotarju, Istri in na Kvarnerju od leta 1918 do leta 1991. Odprtje enote INV na Reki ima velik pomen za slovensko skupnost na Hrvaškem, saj bo tako raziskovalna dejavnost njihove problematike postala povezovalna in prepoznavna v njihovih krogih, obenem pa se bo krepila identiteta slovenske skupnosti na Hrvaškem in njeno kulturno, prosvetno, gospodarsko, politično in drugo povezovanje z matično državo.  
Slovenski dom Bazovica na Reki je nastal leta 1947, ko se je skupina rojakov zbrala v skromni sobici z namenom ustvarjanja delčka domačega kraja tudi v novem bivališču. Sedež društva je ostal tu do 1996, nato se je preselilo v Zagreb, po 22. letih pa se je spet vrnil na Reko v hišo bogate družine Gorjup iz Trsta.
Reka je zelo odprto mesto, »Slovenci se dobro počutimo,« pravi Rimanova in v ustavi Hrvaške je zapisano, da je 22 manjšin, 18 od teh pa jih ima društva na Reki! Zaradi preseljavanja reških prebivalcev po drugi svetovni vojni iz različnih narodnih skupin je zgodovina tega mesta tako značilna. To kaže bogastvo Reke in odprtost do različnosti.
Barbara Riman je omenila Osrednjo knjižnico v Karlovcu, ki jo imajo Slovenci na Hrvaškem, nimajo pa medijev v slovenščini, zato so kot skupnost nevidni. »Za vse pravice, ki izhajajo iz hrvaške ustave, se moramo boriti sami. Slovenci v Sloveniji le redko slišijo za manjšino na Hrvaškem, ker ne jamramo,   ne iščemo javne pomoči in nismo politično aktivni. Na Hrvaškem pa nas razumejo kot integrirane v družbo,« je poudarila gostja večera. Kljub temu je uspela, da so na osnovni šoli, kamor hodijo njeni otroci, uvedli tudi pouk slovenščine kot izbirni predmet. Na njeno pobudo pa je na Reki tudi slovenski vrtec. Zaveda se, da bodo morali v prihodnosti trdo delati, da ne bodo kot manjšina izginili, da ne bodo obravnavani kot folklorna skupina.
Kot zgodovinski podatek je vredno še omeniti, da imajo tudi na Hrvaškem svoje »aleksandrinke«, to so Slovenke, ki so v začetku 20. stoletja delale pri bogatih družinah v Zagrebu in jih je bilo okoli 10.000. Tej ekonomski migraciji Slovenk prejšnjega stoletja se želi Rimanova kot raziskovalka tudi posvetiti. Kot nova in mlada predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem pa bo skrbela, da prodrejo nove ideje, nova povezovanja in sodelovanja z drugimi slovenskimi narodnimi skupnostmi izven meja Slovenije, začenši s skupnostjo v Italiji, saj sta Trst in Reka od vedno bili povezani mesti.

Liljana Filipčič
(Iz Novega glasa, 28.3.2019)