Bratovščina sinjega galeba

Bratovščina Sinjega galeba, zgodba o pogumu, drznosti, tovarištvu in sočutju, je prvič izšla leta 1936. Po drugi svetovni vojni je zaslovela ne samo s številnimi ponatisi, temveč tudi s priljubljeno televizijsko nadaljevanko, dala pa je tudi ime knjižni zbirki. Manj znano je, da je pisatelj prvotno besedilo za drugo objavo precej popravil in ga tako prilagodil spremenjenim družbenim razmeram. Pričujoča knjiga je jezikovno posodobljeni ponatis izdaje iz leta 1936. Pisatelj in pesnik Tone Seliškar je bil učitelj, novinar in urednik. Bratovščina Sinjega galeba je njegova največkrat ponatisnjena knjiga in spada med temeljna dela slovenske mladinske literature. Ta izdaja je še posebej dragocena zaradi ilustracij, ki zaključujejo življenjski opus Matjaža Schmidta, enega najbolj plodnih in nadarjenih ilustratorjev pri nas. Glavni junak romana je dvanajstletni Ivo. Sam živi na Galebjem otoku, v stari kamniti hišici pred cerkvijo. Zaradi napake, ki jo je pred dolgimi leti zagrešil njegov oče, ga vaška skupnost zavrača, živi osamljeno, trdo življenje. Do njega je prijazen le stric Just. Ko se nekega dne na otok vrne njegov oče, ki naj bi bil že dolgo mrtev, se Ivovo življenje obrne na glavo. Oče umre, zapusti pa mu jadrnico Sinji galeb. Ivo s prijatelji ustanovi Bratovščino Sinjega galeba in začne se napeta, pustolovščin polna zgodba o pogumu, drznosti, tovarištvu in sočutju.