Med Kakanijo in Wilsonio
Ob priimku Schwegel se poznavalci zgodovine diplomacije Slovencev največkrat spomnijo na Josefa (1836-1914), »gorjansko ekscelenco«, ki se je v sedemdesetih letih 19. stoletja zavihtel v sam vrh avstro-ogrske diplomacije. Manj znana pa je življenjska pot Josefovega nečaka Ivana Krizostoma Schwegla (1875-1962; v jugoslovanski dobi Švegla), prav tako v Zgornjih Gorjah rojenega diplomata in politika. Ivan Švegel alias Hans Schwegel je kot avstro-ogrski konzul služboval v začetku 20. stoletja v številnih mestih, še zlasti pa v Kanadi in v ZDA. V slovenskem zgodovinopisju ni ostalo neopaženo njegovo delovanje na pariški mirovni konferenci leta 1919, ko mu je s svojimi zvezami uspelo slovenskim rojakom zagotoviti dve avdienci pri ameriškem predsedniku Wilsonu. Manj znana pa je njegova življenjska pot po vrnitvi v domovino, kjer se je za kratek čas vrnil v diplomacijo in postal leta 1931 poslanik Kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu. V politiki je bil manj uspešen, čeprav se je na listi Radićeve Hrvaške kmečke stranke kot Slovenec prebil v hrvaško parlamentarno zastopstvo v beograjski skupščini. Kratka je bila tudi njegova ministrska doba: v letih 1930-1931 je bil minister brez listnice v Živkovićevi vladi.
