Mladost pri svetem Ivanu. 1

Vrnitev v Trst po drugi svetovni vojni je za Vladimirja Bartola pomenila tudi vrnitev v čas otroštva in mladosti, kar je pisateljsko reflektiral v podlistkih, ki so v letih 1955/56 izhajali v Primorskem dnevniku. Vendar pričujoči avtobiografski zapisi, ki so pozneje izšli tudi v knjižni obliki (trilogija Mladost pri Svetem Ivanu), niso samo običajno spominjanje v obliki kronike, temveč so podkrepljeni s psihoanalizo, s katero se je Bartol svojčas veliko ukvarjal. Ob spominih na kraje in ljudi tržaškega zaledja nam pisatelj tako ponuja tudi razgradnjo svoje duševnosti, ki je v kasnejših letih porodila njegov opus.