Nenavadna kokoška Katka

Radovedna sem obiskala prijazno kmetijo. Srečala sem kokoško Katko. Da mi ne verjamete? Glejte: opazila sem, kako srečna nosi v sebi spomin na prvo izvaljeno jajce! Res je, da mi ne pove, koliko ur zori v njej jajce, preden ga izvali, a ji tega ne zamerim. Še vedno pa je neučakana: le kdaj bo postala kokljica, da bo lahko marsičesa naučila svoje piščančke? Še vedno si privošči mlečni zajtrk v hlevu! Še vedno hrepeni po tem, da jo gospodinja poboža in dvigne v naročje! Še vedno se odžeja pod šipkovim grmom, čeprav se ji je tam nekaj pripetilo … In še vedno razposajena vzleta na ograjo in streho kokošnjaka! Le da zdaj posnema celo petelinovo kikirikanje! Saj sem jo slišala, Katko, nenavadno kokoško! Le verjemite mi!