Samorastniki

Kajžarska hči Meta je bila najlepši deklič v celi fari in daleč naokrog. Ni še dobro prestopila sedemnajstega leta, ko je že zanosila z Ožbejem, naslednikom velikega posestva. Najprej je Karničnik položil Ožbeja na kolena in ga pretepel kot petletnega otroka, prešuštnici Meti pa naložil pokoro s tlečim predivom, ki prežge kožo dlani in prstov do živega mesa … A ni minilo veliko časa, ko je Meta izlegla drugega pankrta, za očeta pa pri krstu napovedala – Ožbeja. Bo oče Karničnik pristal na poroko, ki je hiši v največjo sramoto, soseski pa v pohujšanje? Še danes je huda biti siromak; v starih časih, ko ni imel ubogi človek nobene pravice, pa je bila revščina še hujša in sramotnejša. Kako bo shajala Meta s svojim novim rodom? Jo bo poteptana ljubezen do Ožbeja in otrok navdala z novo močjo? Samorastniki so bili nezakonski otroci, kar je bila nekoč velika sramota. Takšnim otrokom so rekli tudi pankrti.