Smeh z gora

Gore z distance vzbujajo idilična občutja. Na gorskih ciljih silijo k meditaciji ali k patetičnem jecljanju, vremenske neprilike silijo v stisko. Kako se je potemtakem v tako grob prostor vrinil humor? Iz ljudskega prepričanja, da je nad tisoč metri prostor svobode, torej tudi osvoboditve od življenjske resnobnosti? Iz obešenjaškega, kurentovskega značaja prebivalcev južne strani Alp? Morda pa je humor planinske pripovedi pripisati sorodstvu z žanrom lovskih/ribiških zgodb?